Kdo jih ne pozna iz otroštva, zgodbo o »Kariusu in Baktusu«? Še danes naj bi otroci s pomočjo te pripovedi o dveh hudobnih bakterijah spoznali, kaj pomeni imeti luknjo v zobu in zakaj je tako pomembno, da si redno ščetkamo zobe. Mnogi so to zgodbo v odrasli dobi – pogosto že prej – v podrobnostih že zdavnaj pozabili. Vendar zdravniki in znanstveniki vedno znova opozarjajo: karies je najpogostejša bolezen zob in predstavlja resno grožnjo za zdravje zob, celo z resnimi posledicami za celotno telo, če se nič ne stori. Zakaj je tako in kako lahko preprečimo karies, razložimo v nadaljevanju.
Kaj natančno je karies?
Na kratko: pri kariesu, ki v resnici pomeni zobno gnilobo, se zob v svoji substanci uniči (strokovno: trda zobna substanca). Gre za škodljiv proces razkroja (demineralizacije) zoba. Razvoj kariesa si lahko slikovito predstavljamo takole: kot skala, ki jo nenehno obliva slana morska voda in jo postopoma izdolbe, naredi porozno in polno lukenj – tako se pri kariesu minerali, torej trda zobna substanca, izpirajo iz zoba. Najprej se poškoduje površina zoba, zob se obarva kot znak poškodbe, nato nastane luknja. Boleče postane, ko so na koncu prizadeti tudi mehki deli zoba in zobni živec.
Vzrok so sladkorna hrana in odpadni produkti bakterij
Ta proces uničenja zobne substance sprožijo kisline, ki jih bakterije v ustih izločajo kot odpadni produkt. Te kisline napadejo zobno sklenino – zunanjo trdo plast zoba – in jo razgradijo.
Ta proces uničenja zobne substance sprožijo kisline, ki jih bakterije v ustih izločajo kot odpadni produkt. Te kisline napadejo zobno sklenino – zunanjo trdo plast zoba – in jo razgradijo.
Ozadje:
Kot so dokazale znanstvene raziskave, v naših ustih živi več kot 700 različnih vrst bakterij, ne
da bi tega sploh opazili. Podobno kot v črevesni flori, kjer dobre bakterije opravljajo pomembne
naloge, so tudi v ustih številni od teh mikroorganizmov dejansko koristni in pomembni za zdravo
ustno floro.
Druge bakterije pa se prehranjujejo s preostanki hrane in pijačami, še zlasti s sladkornimi ostanki hrane, ki se – če jih ne odstranimo redno z zobno ščetko – nalagajo na površino zob in še posebej v medzobne prostore. Med presnovo teh ostankov bakterije izločajo kisline, ki so nevarne za trdo zobno substanco – tako pride do kariesa, ki se brez zdravljenja vedno bolj širi.
Po čem prepoznamo karies?
Karies se lahko kaže na različne zunanje znake, odvisno od tega, kje se razvije. Zobni karies nastane, kot je opisano, že dolgo, preden postane viden kot neopazna temna luknja. Izraz zobna gniloba je poleg tega zavajajoč, ker se zobna sklenina (in pod njo dentin) pri demineralizaciji razgrajuje zaradi kislin.
Karies se lahko kaže na različne zunanje znake, odvisno od tega, kje se razvije. Zobni karies nastane, kot je opisano, že dolgo, preden postane viden kot neopazna temna luknja. Izraz zobna gniloba je poleg tega zavajajoč, ker se zobna sklenina (in pod njo dentin) pri demineralizaciji razgrajuje zaradi kislin.
V tako imenovanem začetnem stadiju se karies kaže še dokaj neopazno v obliki apnenasto belih madežev (torej svetlejših od okoliškega barve zoba, imenovanih White Spots). Površina zoba je v začetni fazi razkroja načeloma še nedotaknjena.
Na teh madežih se že sproščajo minerali iz zobne sklenine, kar povzroči, da ta postane porozna. Pojavijo se tudi temne obarvanosti – kar je prav tako znak kariesa. Medtem ko so pri starejših otrocih, mladostnikih in odraslih najpogosteje prizadete žvekalne površine, pa tudi medzobni prostori, se pri starejših od 60 let karies največkrat razvije na vratovih zob, ker ti v starosti pogosto postanejo izpostavljeni, ko se dlesen umakne. To obliko kariesa, ki napada občutljive vratove zob (kjer je naravna zaščitna plast zoba bistveno tanjša), imenujemo tudi koreninski karies.
Obisk pri zobozdravniku: Diagnoza in zdravljenje
Na žalost se lahko po sprva uspešnem zdravljenju pojavi tako imenovani sekundarni karies, in sicer takrat, ko se v režah med plombami in zobom naselijo bakterije. Poleg tega, ker je karies pogosto dobro viden šele na rentgenskem posnetku, so redni pregledi pri zobozdravniku zelo pomembni.
Žal se lahko po začetnem uspešnem zdravljenju pojavi tako imenovani sekundarni karies, namreč, ko se bakterije naselijo v režah med zalivkami in zobom. In ker je karies pogosto jasno viden le na rentgenskem posnetku, so pomembni redni pregledi pri zobozdravniku.
Z uporabo sonde lahko določi globino kariesa. Rentgenski posnetki še posebej dobro prikažejo kariesna območja in se običajno posvetujejo z zdravnikom. Če je karies že preveč napredoval, je treba območje izvrtati in zapolniti.
V začetni fazi se lahko razkroj zobne sklenine popravi / izravna.
Dobra novica: V še dokaj zgodnji fazi je mogoče karies ustaviti brez vrtanja in plombiranja. To omogoča učinkovina fluorid: nahaja se v zobni pasti (npr. LACALUT) in skrbi, da minerali v slini izravnajo razgradnjo zobne sklenine. Zobna pasta s fluoridom utrjuje sklenino in jo tako ponovno stabilizira. Močna zobna sklenina je manj dovzetna za bakterije. Če po jedi na poti ni možnosti za ščetkanje zob, lahko pomaga žvečilni gumi s ksilitolom. Spodbuja izločanje sline in pomaga nevtralizirati kisline v ustih. Veliko pitja in dober pretok sline sta na splošno pomembna za preprečevanje nastanka kariesa. Nekatere sestavine sline imajo namreč antibakterijske lastnosti. Minerali, ki jih vsebuje, lahko izravnajo izgubo trde zobne substance.
Pogosto podcenjeno: Nezdravljen karies je izjemno nevaren, saj se vnetje lahko razširi na čeljustno kost, bakterije pa lahko prek krvnega obtoka zaidejo v telo in povzročijo vnetja organov.
Karies preprečiti s pravilno prehrano in nego
Bakterije, ki povzročajo karies, zelo radi imajo sladko – hrano in pijače; rafinirani sladkor, pa tudi grozdni sladkor (glukoza) in sadni sladkor (fruktoza), lahko mikroorganizmi še posebej dobro izkoristijo. Zato bi se sladkorne hrane in pijač morali čim bolj izogibati oziroma jih uživati le zmerno in si takoj po zaužitju umiti zobe.
Bakterije, ki povzročajo karies, zelo radi imajo sladko – hrano in pijače; rafinirani sladkor, pa tudi grozdni sladkor (glukoza) in sadni sladkor (fruktoza), lahko mikroorganizmi še posebej dobro izkoristijo. Zato bi se sladkorne hrane in pijač morali čim bolj izogibati oziroma jih uživati le zmerno in si takoj po zaužitju umiti zobe.
Samo tako se lahko škodljive bakterije ponovno zmanjšajo. Plak, ki se nenehno znova tvori iz sline in bakterij (imenovan tudi plak ali biofilm), je treba preprečiti, da bi postajal vse debelejši. V njem se namreč bakterije, ki povzročajo karies, še posebej dobro razmnožujejo. Dolge verige sladkornih spojin, npr. ogljikovi hidrati v polnozrnatih izdelkih, ne vodijo do kariesa. Kljub temu je treba ostanke hrane vedno temeljito odstraniti – za dolgotrajno zdrave zobe.